Finance, 17. 6. 2011

Suzana Štular

V marsikaterem podjetju so med »nepotrebnimi stroški« končale naložbe v razvoj in izobraževanje zaposlenih, tudi vodij.

Kar precej podjetij je v razmerah kriznega menedžmenta "odrezalo" večino ukrepov strategije zadržanja zaposlenih.
Raziskave o zavzetosti zaposlenih kažejo, da so zavzeti zaposleni bolj produktivni, bolj usmerjeni v zadovoljevanje potreb strank, podjetju prinašajo več dodane vrednosti, hkrati pa je manjša verjetnost, da bodo podjetje zapustili zaradi prve ponudbe, ki jo bodo dobili.

Finance, 25. 7. 2011

Dunja Turk

Po zakonu o delovnih razmerjih mora biti znesek osnovne plače določen v pogodbi o zaposlitvi, zato je ob znižanju treba skleniti aneks k pogodbi.

Za znižanje osnovne plače morate pridobiti soglasje zaposlenih, vendar strokovnjaki svetujejo, da pred tem ukrepom spremenite variabilno nagrajevanje, za kar aneks k pogodbi o zaposlitvi ni potreben. Zniževanje začnite pri vodstvu in vseskozi izdatno komunicirajte z zaposlenimi.

Finance, 1. 3. 2011

Aleš Čakš

Za dolgoročno uspešnost podjetja vplivata tudi pravočasno prepoznavanje primernih kadrov in stalno spodbujanje posameznikov s potencialom za najzahtevnejše in najodgovornejše vodstvene položaje.

Vzpostavljen sistem nasledstva poleg lažje zamenjave menedžerjev v primeru upokojitve ali odhoda v drugo podjetje zagotavlja tudi neprekinjenost poslovnega procesa ob nesreči, bolezni ali smrti vodilnega menedžerja. Suzana Štular iz podjetja za poslovno in kadrovsko svetovanje Vaš partner navaja sedem nasvetov, kako naj podjetja vodijo strategijo vzgajanja naslednikov za vodilne zaposlene.

Finance, 4. 3. 2011

Aleš Čakš, Nataša Bolarič

Podrejeni naj se prilagodijo težavnim šefom, a naj se postavijo zase; znebiti se je treba občutkov manjvrednosti; šef je muhast, ker ni vedno kos svojim nalogam.

Muhasti šefi so nepredvidljivi. "So kot muhe, za katere ne veš, v katero smer bodo odletele."

Finance, 3. 12. 2010

Lana Dakić

Finance, 5. 11. 2010

Suzana Štular

Proračuni za nagrajevanje so v večini podjetij še vedno okleščeni, čedalje več delodajalcev pa zaradi razmer v ospredje postavlja nefinančne nagrade ter decentralizira nagrajevanje in priznanje zaposlenim.

Finance, 19. 10. 2010

Stane Petavs

Moje Delo, 23. 9. 2010

Suzana Štular

Vabilo na osebni pogovor oz. intervju je neponovljiva in enkratna priložnost, da potencialnega delodajalca prepričate, da ste pravi kandidat za razpisano delovno mesto.
Pa znate to priložnost izkoristiti sebi v prid?
Nemalokrat sem na zaposlitvenem intervjuju srečala kandidate, ki so imeli »življenjepis iz sanj«, ko sem jih srečala osebno, pa niso pokazali niti desetine tistega kar je pisalo na papirju. Res je, da papir vse prenese, drži pa tudi, da nekateri kandidati dobesedno »zapravijo« svojo priložnost in se ne prikažejo v najboljši luči. Dejstvo je, da prvi vtis naredite samo enkrat in v večini primerov se kadroviki o vaši nadaljnji »usodi« odločijo na podlagi tega vtisa.
Kaj so torej najpogostejše napake?

Več>>

Finance, 10. 9. 2010

Redko se zgodi, da gre obetavna kariera strmo navzdol zaradi zunanjih dejavnikov. Sami smo kovači svoje kariere. Eden najpogostejših vzrokov za njeno uničenje je prepričanje, da smo se vsega že naučili..

Pogosto slišim in vidim vodje in zaposlene, ki pri svojem delu naredijo kako neumnost - in marsikatero sem zagrešila tudi sama. Zelo pogosto nimajo posledic, čeprav lahko stanejo podjetje od nekaj sto pa do več deset ali sto tisoč evrov. Navsezadnje je prav psihološko dovoljenje za (občasne) napake eden temeljev inovativne organizacijske kulture.

Finance, 18. 6. 2010 Odprta komunikacija in možnost, da vsakdo pove, kaj ga moti, se na prvi pogled sicer zdi znamenje demokratičnosti organizacije, vendar lahko preraste v pravo nadlogo. Pritožbe vaših sodelavcev so lahko zlata priložnost za izboljšave, če jih spremlja tudi predlog rešitve.

Če imate v podjetju veliko samoiniciativnih in pametnih ljudi, bodo zelo verjetno hitro našli veliko napak in pomanjkljivosti. In se začeli pritoževati. S tem načeloma ni nič narobe, dokler to ne postane del organizacijske kulture. Kultura pritoževanja ni samo neprijetna in negativno vpliva na delovno ozračje, ampak je lahko veliko bolj destruktivna tako na ravni odnosov in delovnega ozračja kot na ravni poslovnih rezultatov.

Finance, 20. 4. 2010 V negotovih razmerah poslovanja je marsikatero podjetje vzelo v roke škarje in začeli s(m)o rezati stroške. S tem ni nič narobe. Dokler se zavedamo, da pogosto ne odrežemo le stroškov, ampak posežemo tudi na področje kakovosti storitev ali izdelkov.

Dva meseca pred načrtovanim obiskom delavnice v tujini sem pri poceni letalskem prevozniku vplačala letalski karti. In se veselila izredno zanimivega dogodka. Dober teden dni pred odhodom me je izbrani prevoznik po e-pošti obvestil, da povratnega leta ne bo izvedel. V nadaljevanju so navedli dve možnosti, ki ju imam in me seveda opozorili, da se lahko odločim samo enkrat: na voljo sem imela dve e-povezavi in s klikom na eno od njiju bi bila moja odločitev nepreklicna in dokončna.
Zaradi nejasnosti in grozljive dokončnosti izbire sem želela prej preveriti, ali sem dobro razumela njihove pogoje. Tu se je zataknilo. Telefonske številke seveda ni na voljo, edini način, da pridem do dodatnih informacij, je e-pošta. Na katero tudi po več dneh čakanja nisem dobila odgovora. Izbrala sem torej drugo možnost: vračilo denarja in drugega letalskega prevoznika. S tem prevoznikom verjetno ne bom več sklepala kupčij. Sem pa začela razmišljati o ceni, ki jo marsikatero podjetje (nezavedno?) plača pri varčevanju za vsako ceno.

Dnevnik, priloga Zaposlitev in kariera 21. 11. 2009

Če oba konca piramide v podjetju nista povezana, potem zaposleni niso motivirani na pravi način  

Rim - Josepha McClendona, predavatelja, svetovalca in trenerja, sem imela priložnost spoznati na seminarju Sprosti svojo notranjo moč (Unleash the Power Within), ki ga izvaja v sodelovanju z Antonyjem Robbinsom, svetovno priznanim gurujem coachinga in osebnostne rasti, ki je med drugim delal tudi z nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom.

Finance, 4. 9. 2009

V vsakem podjetju so sodelavci, ki lahko še tako skrbno pripravljen sestanek spremenijo v najhujšo nočno moro. Vendar lahko določen tip osebnosti obvladate z dokaj preprostimi ukrepi.

Zvone Zamujam
Zamujanje je stvar organizacijske kulture. Poznam podjetje, kjer vnaprej dogovorjena ura sestanka pomeni čas, ko se udeležencem pošlje e-sporočilo, naj pridejo, 15 do 20 minut pozneje pa se počasi zberejo. Tudi če je organizacijska kultura drugačna in se večina udeležencev zbere ob dogovorjeni uri, ima skoraj vsako podjetje tudi Zvoneta Zamujam. Ta ima vedno odličen izgovor, zakaj spet zamuja: nujen klic pomembne stranke, požar, ki ga je moral pogasiti, neodložljiv pogovor s pomembnim direktorjem. Zelo verjetno želi več pozornosti in si domišlja, da z zamujanjem povečuje svojo pomembnost, navadno pa povzroča med sodelavci le godrnjanje in občutek, da jim krade čas.
Najboljša obramba je pravočasni napad: v vabilu na sestanek jasno opozorite udeležence, da boste sestanek začeli točno, saj cenite njihov čas in jih ne želite zadrževati dlje, kot je nujno. Pozovite udeležence k enakemu spoštovanju časa. Zvonetu pa, če je le možno, dodelite "pomembno" vlogo na začetku sestanka: pustite mu sporočilo na odzivniku ali e-pošti, da ga vidite kot ključno osebo na začetku sestanka in bi bilo zato nerodno, če bi zamudil. V dnevni red vključite njegov prispevek na temo sestanka.

Finance, 24. 7. 2009

Pri odpuščanju ne gre le za upoštevanje zakonodaje. Če se mora dober gospodar odreči delu "svojega največjega bogastva", tega verjetno ne stori tako, da se ga po hitrem postopku in za vsako ceno znebi. Ne, verjetno dobro premisli, kateremu delu bogastva se bo odrekel in kako bo to storil.

Za vodje je odpuščanje navadno ena težjih nalog. Požrite cmok in opravite profesionalno, saj se vam iskanje bližnjic in nekorektne odslovitve dolgoročno lahko maščujejo.

MQ, Revija Združenja Manager, št. 10, april 2009, str. 34 - 36

Brezvoljni, panični in prestrašeni zaposleni podjetja zagotovo ne bodo potegnili iz krize.

Negotova situacija v poslovnem svetu je dosegla stopnjo, ko marsikatero podjetje ne želi več (javno) načrtovati prihodka. Rezultati so težko predvidljivi, največja skrb vodstev podjetij je zagotoviti ustrezen denarni tok.Prvi odziv večine podjetij je „zategovanje pasu“. Pa vendar so krizni časi lahko tudi okno neverjetnih priložnosti, če jih znamo izkoristiti. Carnegie Steel, Hewlett-Packard in Microsoft so samo nekatera od podjetij, ki so nastala v različnih obdobjih v času krize in ustanovitelje teh podjetij pripeljala na lestvice najbogatejših ljudi.

Finance, 26. 3. 2009

Enake poslovne strategije in taktike, kot ste jih uporabljali v obdobju stabilnega gospodarstva, vas brez dvoma ne bodo pripeljale do poslovne uspešnosti v zdajšnjih razmerah.

Vas skrbijo trenutne gospodarske razmere? Pridružite se klubu, ki se je v zelo kratkem času razvejil po svetu. Zaposlene skrbi gospodarstvo na splošno, zlasti pa varnost delovnega mesta. Podjetja in organizacije prevevajo strah, tesnoba, nezaupanje in predvsem izredno nizka zavzetost zaposlenih. Dobri nameni vodstev, da se izkopljejo iz teh razmer, (pre)pogosto tlakujejo pot v še večji strah in še manjšo zavzetost zaposlenih. Prestrašeni in nezavzeti zaposleni ter enake poslovne strategije in taktike, kot ste jih uporabljali v obdobju stabilnih gospodarskih razmer, vas brez dvoma ne bodo pripeljale do poslovne uspešnosti v zdajšnjih razmerah.

Finance, 16. 1. 2009

Letni razvojni pogovor, Strokovni kadrovski svetovalec za uporabnike proračunskih sredstev in nevladne organizacije, februar 2009, str. 10—12