Dnevnik, priloga Zaposlitev in kariera 21. 11. 2009

Če oba konca piramide v podjetju nista povezana, potem zaposleni niso motivirani na pravi način  

Rim - Josepha McClendona, predavatelja, svetovalca in trenerja, sem imela priložnost spoznati na seminarju Sprosti svojo notranjo moč (Unleash the Power Within), ki ga izvaja v sodelovanju z Antonyjem Robbinsom, svetovno priznanim gurujem coachinga in osebnostne rasti, ki je med drugim delal tudi z nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom.

Zrak, ki ga dihamo,
voda, ki jo pijemo,
hrana, ki jo jemo,
misli, ki jih mislimo,
zvoki, ki jih delamo,
besede, ki jih govorimo,
spanje, ki ga dobimo,
in koraki, ki jih delamo.

Zveni kot pesem, ali ne? Verjamem, da bo človek, če vsako od teh dvigne na višjo raven vsak dan, živel zdravo življenje. Vsi dihamo. Če pa vsaj enkrat na dan zavestno vdihnemo polna pljuča zraka, pijemo zadosti kvalitetne vode, jemo kvalitetno hrano, se gibljemo na pravi način, smo na pravi poti. Naše telo "ve", kaj mora početi, da ostane mladostno, vitalno in zdravo. Narediti moramo samo nekaj preprostih popravkov, spremeniti nekaj navad. Ne bom rekel, da s tem obrnemo tok časa, vsekakor pa si lahko povrnemo nekaj "mladostnosti" in vitalnosti.

Svoje življenje ste dobesedno pripeljali z dna na vrh. Kako vam je uspelo spremeniti svoje življenje tako korenito, da ste iz brezdomca, ki živi v kartonski škatli na ulici, postali uspešen poslovnež, coach, trener?

Svojo zgodbo delim predvsem zato, da ljudje spoznajo, kaj vse je mogoče doseči. Če je meni uspelo, lahko uspe komurkoli. Ko ljudje slišijo zgodbo o uspehu, zelo pogosto hitro sklepajo, da je enostavno uspeti, ko že imaš denar, moč, veze. Jaz pa nisem imel ničesar.
Na to ne gledam kot na čudež. Verjamem pa, da imamo vsi sposobnost, da vplivamo na svet okoli nas tako, da v naše življenje priplešejo situacije, okoliščine, stvari, odnosi, celo materialne stvari, ki jih želimo. Te sposobnosti lahko spodbudimo na zelo specifičen način. Na seminarju Naslednji korak ljudi učim mehanike zakona privleka. Gre za več kot 5000 let staro tehnologijo. Združil sem prakticiranje nevrolingvistike, nevroasociativnega pogojevanja, učenja na univerzi in vse, kar sem počel . "Naslednji korak" je, ko nevrolingivistično programiranje sreča Skrivnost in Zakon privleka. Ko sem oživel znanost znotraj tega, je vse skupaj dobilo nov naboj. Na delavnici pa priložim živ dokaz, kako se to dogodi in se je zgodilo. Udeleženci poleg znanja, tehnik in orodij dobijo dokaz, ki razbije vse dvome, da je to le "new age" ali nekaj, česar ne moremo razložiti.
Kot coach, trener in strokovnjak se veliko ukvarjate tudi s strahovi, fobijami in emocionalnimi izzivi, ki ovirajo polno življenje ljudi. Glede na vaše izkušnje, kaj je najbolj neverjetna zgodba, s katero ste se srečali, ki nam govori, koliko in česa vse smo pravzaprav ljudje sposobni?
Bili sta dve takšni izkušnji. Ena izkušnja mi je pomagala razumeti, da lahko pomagam ljudem. In ne pozabi, moj razlog, da to počnem, je, ker je nekdo to storil zame in me je uvedel v osebnostni razvoj. Tej osebi sem se zaobljubil, da bom isto naredil za toliko ljudi, kot je le mogoče. Da pa bom to obljubo lahko izpolnil, sem spoznal, ko sem tehnike nevrolingvističnega programiranja preskusil na sebi. V svoji sobi sem tako delal sam s seboj na enem od mojih izzivov. (Pozabil sem celo, kaj je to bilo, tako dobro sem opravil svoje delo!) Ko sem končal, sem dejansko spoznal, da se ne počutim več tako kot prej, da je uspelo. In ko sem videl, da lahko pomagam sebi, sem vedel, da lahko pomagam tudi drugim.
Potem sem objavil oglas v časopisu: Pokličite me, če imate strah ali fobijo in pomagal vam bom! Telefon je zvonil kot nor, delal sem z veliko ljudmi. Nekega dne pa me je poklicala gospa, ki ni verjela, da dejansko lahko pomagam. Dolgo sva se pogovarjala in na koncu je predlagala, da me spozna z nekom, s katerim je delala dve leti. Šlo je za ekstremen primer agorafobije, strahu pred odprtimi prostori in ljudmi. Moški je bil zaklenjen v svoje stanovanje že sedem let. Prvo uro in pol sva se pogovarjala skozi ozko odprtino med vrati, zavarovanimi z dvema verigama. Šele nato me je spustil naprej. Potem sva delala še kako uro in pol. Približno po štirih urah sem bil z moškim že zunaj, v nakupovalnem centru, kjer sva se zabavala in smejala. Tedaj sem spoznal, da je to izpolnitev moje usode. To se je zgodilo pred dvajsetimi leti. Danes nisem več v stiku z njim, prvih deset let pa mi je še pisal, kaj vse počne. Skočil je s padalom, potoval, živel res polno življenje.

Vaše poslanstvo je pomagati ljudem, da se uspešno soočijo s svojimi osebnimi izzivi. Voditeljstvo predavate na Univerzi v Kaliforniji. Kako lahko to sposobnost sprememb na ravni posameznika prenesemo na raven organizacije?

Izhajam iz tega, kar želijo doseči. Navadno je to povečanje prodaje ali uskladitev njihovega vodstva, izboljšanje voditeljskih veščin… Nato jih vprašam, kaj jim manjka, kaj je tisto, kar potrebujejo, da bodo to dosegli. Na poti skozi ta proces se na koncu vedno izkaže, da zaposleni na dnu piramide (in zavedam se pomanjkanja boljšega izraza!) niso tako motivirani kot njihovo vodstvo. Vodstvo je motivirano, vendar ne za to, da bi opravili delo zaposlenih na dnu piramide, kajne? Ustvariti je potrebno povezavo med obema koncema piramide, da bodo zaposleni na kateremkoli koncu piramide z opravljanjem svojega dela zadovoljili tudi svoje želje in pričakovanja. In ne samo želja nekoga drugega ali podjetja. Če te povezave ne vzpostavimo, vodstvo pravzaprav zaposlenim sporoča: "Glejte, narediti morate to in to, prodali toliko in toliko, sicer boste izgubili službo ali pa bo podjetje propadlo." In to je precej pogosto!
Če ljudi jasno ne vprašamo, kaj želijo, na neki ravni- zavedno ali nezavedno - vedo, da ne vemo, kaj si zares želijo. V sebi si mislijo: "Ne veste, česa si pravzaprav zares želim, torej me skušate prepričati, da nekaj naredim za vas!" In ob tem se ljudje ne počutijo dobro. To je tako, kot če vam rečem: "Trdo delajte, žrtvujte se in po enem letu trdega dela bom šel jaz na počitnice na Havaje!" Zakaj bi si to želeli!? Če pa rečem: "Trdo delajte, žrtvujte se in po enem letu trdega dela boste dosegli vse, kar si želite in še več!" Gre pravzaprav za majhen premik v mentaliteti podjetja, ki pa spremeni vse.

Nekateri pravijo, da viharni časi, ki smo jim priča, niso le finančna kriza, ampak bolj kriza vrednot. Kaj menite?

Po mojem mnenju je to obdobje dejansko finančna, vrednotna, moralna in etična priložnost. Strinjam se, da se dogajajo nore stvari. Ampak tudi v teh norih časih je precej ljudi, ki jim gre dobro, ki pomagajo drugim, rastejo, spreminjajo svet. Na žalost pa je fokus na negativnem.
Recesija ni nekaj novega. Tokrat vzrok leži v bankrotu naših vrednot in morale, etike. Že nekaj generacij gojimo narcisistične sociopate: ljudem, otrokom je najbolj pomembno to, kako izgledajo, v čem se vozijo, kaj počno, kakšen vtis so naredili in podobno. To je bolj pomembno kot odnosi, skrb za druge, etika. In to se je zgodilo naši družbi.