Finance, 26. 3. 2009

Enake poslovne strategije in taktike, kot ste jih uporabljali v obdobju stabilnega gospodarstva, vas brez dvoma ne bodo pripeljale do poslovne uspešnosti v zdajšnjih razmerah.

Vas skrbijo trenutne gospodarske razmere? Pridružite se klubu, ki se je v zelo kratkem času razvejil po svetu. Zaposlene skrbi gospodarstvo na splošno, zlasti pa varnost delovnega mesta. Podjetja in organizacije prevevajo strah, tesnoba, nezaupanje in predvsem izredno nizka zavzetost zaposlenih. Dobri nameni vodstev, da se izkopljejo iz teh razmer, (pre)pogosto tlakujejo pot v še večji strah in še manjšo zavzetost zaposlenih. Prestrašeni in nezavzeti zaposleni ter enake poslovne strategije in taktike, kot ste jih uporabljali v obdobju stabilnih gospodarskih razmer, vas brez dvoma ne bodo pripeljale do poslovne uspešnosti v zdajšnjih razmerah.

1. Širite zgodbe o uspehu
Namesto strahu aktivirajte sposobnosti zaposlenih. Večina vodij že pozna krilatico, da so zaposleni njihovo največje bogastvo. Kako to, da so najbolj razširjene strategije soočanja s trenutno negotovo situacijo prav odpuščanje in zniževanje ali odprava izobraževanja? Potenciale zaposlenih boste zbudili tako, da vsako najmanjšo zgodbo o uspehu razširite naprej; ali interno, iz druge organizacije ali sosednjega oddelka. Pozitivne zgodbe so lahko navdih za novo idejo in dvignejo moralo zaposlenih, fokus pa usmerijo v iskanje rešitev.

2. Narišite sodelavcem veliko sliko
Pogosto se oddelki, timi zapirajo vase in izgubijo stik s celotnim podjetjem. V času negotovosti in poslovnega tveganja je takšen položaj lahko celo nevaren: zaposlene skrbijo finančno stanje podjetja, položaj na trgu, prihodnost. Ko ne vidimo več skupnega cilja, tudi motivacija upade. Sodelavcem prikažite, kateri košček zgodbe o uspehu vašega podjetja je vaš tim. Na interne sestanke pripeljite zaposlene z drugih oddelkov, s katerimi sodelujete. Naj sami predstavijo svoja pričakovanja in stične točke oddelkov. Predstavite procese odločanja v svojem podjetju, pojasnite sklepe in odločitve vodstva.

3. Dekodirajte interne dokumente in ustavite govorice
Zlasti v večjih podjetjih se pomembne odločitve, večje spremembe ali novosti navadno posreduje pisno: na oglasnih deskah, e-pošti ali na intranetu. Pogosto zaposleni nimajo celostne slike ali ne razumejo dobro zapisanega. Takrat nastopijo idealne razmere za nastanek govoric: vrzeli v informacijah zaposleni zapolnijo z govoricami. V času nizke zavzetosti in melanholije je to odlična iztočnica za paniko. Ko se sprejmejo pomembne odločitve, takoj ko se pomembni dokumenti pojavijo na intranetu ali oglasnih deskah, sodelavcem osebno razložite, za kaj gre. Takoj, ko zaslutite govorico, sodelavcem postrezite z dejstvi - seveda v okvirih, znotraj katerih to lahko storite.

4. Ne pustite se zapeljati v igrice iskanja krivca
Sodelavcem ne slikajte lažne romantične in bleščeče prihodnosti, v katero ne verjamete. Hkrati ne slikajte apokalipse in konca sveta. Vedno imejte v mislih, da sodelavci podrobno opazujejo vaše odzive in si na tej podlagi ustvarjajo mnenje. Najbolj optimalna drža je drža realističnega optimista, ki omogoča prostor za kreativne rešitve, ki vas bodo peljale v uspešno 2009. Pogosto se v negotovih razmerah zaposleni igrajo igro iskanja krivca za nastale razmere. Navadno je to vrhnji menedžment. Ne pustite se zapeljati v to igrico. Izgubili boste avtoriteto vodje, sodelavcem pa ste s tem naredili le medvedjo uslugo.

5. Lotite se težkih tem
Če vaše podjetje razmišlja o odpuščanju ali ste morda nekaj zaposlenih že morali odpustiti, se ne izogibajte tej temi. Če ste v podjetju že odpuščali, se ne postavite v obrambno držo in se ne držite kot pijanec plota glavnih razlogov, zakaj ste to morali storiti. Pojasnite, da je bila to izredno težka odločitev, ki ste jo morali sprejeti, da zagotovite nadaljnji obstoj podjetja. Pustite prostor, da vaši sodelavci glede tega izrazijo mnenja in občutke. Pri tem jih ne prepričujte, da so njihovi občutki napačni (takšni pač so!), niti ni treba, da ste čudodelnik, ki bo spremenil njihove občutke. Dovolj je, da poslušate njihove odzive, s sodelavci delite svoje občutke o tej temi, če ste presodili, da je to za vas varno in smiselno, ter zagotovite varnost njihovih delovnih mest. Če seveda to lahko zagotovite in samo do stopnje, do katere ste prepričani. In pustite stvari na tem.

6. Naj vsakdo postane krizni menedžer
Skoraj vsako podjetje se v tem trenutku tako ali drugače ukvarja z zniževanjem stroškov. Vključite tudi zaposlene! Teme lahko z varčevanja razširite na ideje glede novih poslovnih priložnosti. Tako se bodo počutili vključene v aktivno iskanje rešitev, kar je bolj pomirjujoče kot pasivno čakanje. Obenem vključevanje zaposlenih povečuje njihovo zavzetost. Verjetno boste dobili precej predlogov, ki jih ne bo možno uresničiti, med njimi pa tudi takšne, ki bodo pripomogli k finančni stabilnosti podjetja. Lahko se celo dogovorite za sestanek, ki bo namenjen viharjenju možganov na to temo. Sicer pa na vsakem sestanku spodbujajte dajanje predlogov za varčevalne ukrepe ter nove poslovne ideje. Poudarite pomen sodelovanja in prispevka vsakega posameznika. Pri tem je pomembno, da za vsak predlog daste povratno informacijo in nobenega ne neprimerno ne zavrnete. Predlogi so kot zelo občutljiva rastlina: zelo hitro jo lahko zatrete.

7. Kreativno vlagajte v intelektualni kapital
Kljub zaostrenim razmeram ne nehajte vlagati v zaposlene. Poiščite nove metode, kako z manj sredstvi zagotoviti enako stopnjo usposabljanja:
•    Poiščite skrita znanja sodelavcev, tiste, ki so izredni na nekem področju, in jih vključite kot interne mentorje ali izobraževalce.
•    Skrajšajte uvajalni čas premeščenih ali novozaposlenih sodelavcev: dodelite jim izkušenega sodelavca, ki dobro pozna področje dela in ima razvite veščine za delo z ljudmi.
•    Namesto da na izobraževanje pošljete več zaposlenih, pošljite nekoga, ki ima razvite veščine prenosa znanja in organizirajte interna usposabljanja.
•    Definirajte, katera znanja resnično potrebujete in osredotočite usposabljanja in izobraževanja na vsebine, ki so za podjetje trenutno res pomembne in imajo dodano vrednost.
•    Poiščite dodatne vire financiranja: trenutno je na primer na Zavodu RS za zaposlovanje odprt razpis Sofinanciranje usposabljanja za večjo zaposljivost.
•    Če ste večje podjetje ali vaši zaposleni delajo v izmenah, organizirajte e-usposabljanja, posnemite predavanje ali prezentacijo ter omogočite zaposlenim, da si ga ogledajo, kadar utegnejo.

Suzana Štular je antropologinja in samostojna svetovalka na področju upravljanja človeških virov.