|
Razmere idealne za preskoke v kulturi |
 |
 |
 |
Finance, 23. 3. 2010 Dunja Turk Zdajšnje gospodarske razmere po ugotovitvah strokovnjakov vplivajo na kakovost dela zaposlenih, njihovo zadovoljstvo in zavzetost. Čeprav je v praksi pogosto povsem drugače, kriza ni izgovor, ko bi se zaradi zniževanja stroškov podjetja nehala ukvarjati s človeškimi viri, saj to lahko vpliva na slabšo kakovost dela in še slabše poslovne rezultate.
|  |
»V času krize je spremljanje organizacijskega ozračja močno komunikacijsko orodje, saj s tem daje vodstvo zaposlenim vedeti, da jim je pomembno njihovo počutje, « pojasnjuje Sergeja Planko.
»Večina zaposlenih je v teh težkih gospodarskih časih prestrašena, nekateri so celo v stanju pasivne panike. Prestrašeni, brezvoljni in panični zaposleni težko dobro opravljajo delo. Kljub temu so nekateri vodje prepričani, da bodo z ustrahovanjem in grožnjami o odpovedi delovnega razmerja vzpostavili višjo kakovost dela. Nekaj časa to deluje, a dolgoročno ti zaposleni niso ne zadovoljni, ne zavzeti in ne zvesti podjetju,« opozarja svetovalka za človeške vire Suzana Štular.
|
|
Read more...
|
|
Ponudba del za samostojne podjetnike |
|
|
|
Finance, 16. 3. 2010 Stane Petavs Sedanja kriza bo za sabo očitno pustila precej spremenjen trg dela. Bolj kot v spreminjanju delovne zakonodaje in govorjenju o "prožnosti" trga se ta zdaj kaže v rasti števila samostojnih podjetnikov. Zato veliko zanimanje za ponudbo "prožnih" del ne preseneča.
| |
Kadrovska svetovalka Suzana Štular iz družbe Vaš Partner zaznava razcvet sodelovanja med delodajalci in delojemalci - samostojnimi podjetniki. "Idejo zelo pozdravljam, saj tako lahko pridobijo oboji. Podobno se združujemo nekateri samostojni izvajalci izobraževanj in svetovanj ter tako naročnikom omogočamo dodano vrednost, sebi pa več posla."
|
|
Read more...
|
Delo, 5. 1. 2010 Saša Bojc Več pozornosti učinkom: Podjetja so racionalnejša pri odmerjanju proračuna za izobraževanje Minulo leto, ki ga je zaznamovala globalna finančna in gospodarska kriza, je prineslo večje premike tudi na področju izobraževanja in usposabljanja, pred podjetja, ki ponujajo izobraževalne programe, pa postavilo nove izzive. »Pred krizo so podjetja zaposlene pogosto pošiljala na izobraževanje, vendar se o učinkih, ki so jih dobili za vloženi denar, niso kaj dosti spraševali. S krizo so podjetja zmanjšala sredstva, namenjena izobraževanju in usposabljanju – v dobro stoječih družbah so jih zmanjšali za 10 odstotkov, v slabše za polovico ali celo več –, vodstva podjetij pa so postala pozornejša na učinke izobraževanja, čeprav je zlasti pri tako imenovanih »mehkih vedah« to pogosto težko merljivo,« je povedala Suzana Štular iz podjetja za kadrovsko in poslovno svetovanje Vaš partner.
Več >> | |
|
|
Pri nas je laže obdržati nadpovprečno plačo ob povprečnih rezultatih |
Finance, 30. 11. 2009 Martina Gojšek Pri nas je laže obdržati nadpovprečno plačo ob povprečnih rezultatih
Zvestoba menedžerja je v slovenskih multinacionalkah pomembnejša kot njegova učinkovitost
| |
V primerjavi s tujimi imajo slovenske multinacionalke manj razdelane sisteme nagrajevanja, manjši del dohodka menedžerja je vezan na uspešnost, manj pa je tudi dolgoročnih spodbud, kot so delniške opcije in delnice, pravijo sogovorniki. "Sistem nagrajevanja mora biti kompleksen, a preprost za uporabo in prilagojen razmeram na lokalnem trgu. Podjetja pogosto raje posežejo po hitrih rešitvah in sistem nagrajevanja sestavijo po občutku," opozarja Suzana Štular iz podjetja Vaš partner. |
|
Read more...
|
|
Z manj denarja več zadovoljstva |
Finance, 15. 9. 2009 Stane Petavs Kako je mogoče znižati plače, hkrati pa obdržati dobro klimo in pomembne zaposlene
Številna podjetja so bila zaradi slabih gospodarskih razmer prisiljena znižati plače zaposlenih. Pri tem je glavno vprašanje, kako ohraniti motiviranost zaposlenih in preprečiti ustvarjanje negativnega ozračja?
| |
Večina podjetij se oklepa le "klasičnega" nizanja stroškov, s čimer ni načeloma nič narobe, ni pa to edina možnost, meni kadrovska svetovalka Suzana Štular iz družbe Vaš Partner. Delodajalcem svetuje, naj spremenijo sistem nagrajevanja zaposlenih in prerazporedijo maso plač. Večina jih ni nič spremenila nagrajevanja zaposlenih, če kaj, so odpravili nagrade (variabilna izplačila), bonitete in znižali izhodiščne plače. "Premislite, kako vam sistem nagrajevanja lahko pomaga v nastalih razmerah.
Zaposlene, ki podpirajo vašo novo strategijo, lahko nagradite, čeprav ste morda morali znižati osnovne plače. Z znižanjem osnovnih plač in prerazporeditvijo prihranjene mase najboljšim boste najboljše zadržali in motivirali zaposlene, čeprav boste celotno maso plač lahko celo zmanjšali. Učinki usmerjenega nagrajevanja so namreč prav neverjetni!" |
|
Read more...
|
|
Kako uspešno uvajati protikrizne ukrepe |
Finance,13. 2. 2009 Luka Žagar Dinamika sprememb v poslovanju že dolgo ni bila tako turbulentna. Utečene rešitve in prakse v novih razmerah podjetij verjetno ne bodo pripeljale do želenih poslovnih rezultatov. Težje okoliščine poslovanja zahtevajo takojšne ukrepe, ki zahtevajo drugačno vodenje na vseh ravneh. |  | | Katere pristope, prakse in orodja uporabiti za učinkovito in hitro uvajanje sprememb? "Menedžerji morajo biti za vodenje usposobljeni predvsem v smislu voditeljstva (leadership), ne le upravljanja ljudi (menedžment)," pravi kadrovska in poslovna svetovalka Suzana Štular, lastnica podjetja Vaš partner .
Ob uvajanju sprememb v delovni organizaciji je po mnenju sogovornice najpomembnejše, da vodstvo prepreči paniko med zaposlenimi ter jih vključi v iskanje rešitev. "Z vključevanjem zaposlenih lahko pridobimo izvirne in praktične ideje in obenem povečamo občutek pripadnosti zaposlenih. Vodstvo s tem pošilja tudi pomembno psihološko sporočilo: ni nam vseeno za vas in cenimo vaše znanje in ideje." Preberite celoten članek |
|
|
Ciljno usmerjena izobraževanja lahko pomagajo prebroditi krizo |
Finance, 19. 12. 2008 Urška Kukovič Izobraževanja naj bodo usmerjena v izpolnjevanje strateških in poslovnih ciljev podjetja | | V času gospodarske krize so nekatera podjetja že začela omejevati izdatke za izobraževanja, pravijo svetovalci in izvajalci podjetniških in kadrovskih izobraževanj. Pri takšnem rezanju stroškov naj bodo pazljiva, saj so pri reševanju težav podjetja odločilnega pomena dobro usposobljeni kadri.
"Dobila sem občutek, da med ljudmi vlada panika: bojijo se za svoja delovna mesta, vodilne je strah, da ne bodo dosegli zastavljenih poslovnih ciljev. V takšnih razmerah usmerjena izobraževanja ne pomagajo samo prebroditi krizne situacije, temveč tudi zgraditi tisti manko kompetenc in znanj, ki je podjetje spravilo v težave," je prepričana Polona Zupančič, voditeljica delavnic pri podjetju Sedi.5 .
S tem, da ciljno usmerjena in kakovostna izobraževanja lahko pomagajo podjetjem pri reševanju težav v težkih časih, se strinjata tudi kadrovska in poslovna svetovalka Suzana Štular ter certificiran projektni vodja Aleš Štempihar, svetovalec na področju poslovnih in informacijskih projektov v podjetju Askit. Preberite celoten članek |
|
|
Bolniške odsotnosti zaposlenih ne gre jemati zlahka |
Finance, 11. 4. 2008 Tina Čadež Če se v podjetju povečuje delež bolniških odsotnosti z dela, je to alarm za vodilne, da je treba ukrepati in se celovito lotiti reševanja problema. |
| Odsotnost zaposlenih z dela zaradi bolniške je bila leta 2006 po podatkih Inštituta za varovanje zdravja 4,2-odstotna, lani pa 4,55-odstotna. Zaradi naraščajočega števila zaposlenih je to sicer nižji delež bolniške odsotnosti kot v zadnjih 10 letih.
Največji delež odsotnosti je bil zaradi bolezni mišičnokostnega sistema in vezivnega tkiva (največkrat gre za težave s hrbtenico), sledi pa zaradi poškodb in zastrupitev izven delovnega časa. Vzroki za bolniško odsotnost z dela pa so po mnenju Suzana Štular, ki se ukvarja s poslovnim in kadrovskim svetovanjem, zelo kompleksni. Poleg zdravstvenih vzrokov na vzroke vplivajo tudi odnos do dela, psihofizične obremenitve, vrednostni sistem, stres in stil življenja. Za podjetje so bolniške odsotnosti drage
Podjetje bolniška odsotnost zaposlenega, krajša od enega meseca stane v povprečju vsaj eno plačo in pol zaposlenega, ki je odsoten. "Poleg 90 odstotkov plače odsotnega delavca, podjetje krije tudi stroške nadomestnega delavca. Največkrat se v podjetju odločijo za izplačila potrebnega števila nadur, zunanje pomoči (outsourcinga), pogodbenega dela, najema delavcev ali študentskega dela," je pojasnila Štularjeva. Če ponazorimo s primerom, bi podjetje z 200 zaposlenimi, ki v povprečju dobivajo povprečno slovensko bruto plačo (po podatkih Statističnega urada je ta decembra znašala 1.342 evrov), ki ima povprečno bolniško odsotnost z dela 4,2-odstotno, potem podjetje samo odsotnost zaposlenih mesečno stane približno 10.000 evrov, kar letno pomeni 120.000 evrov, je izračunala Štularjeva. "Če predvidevamo, da del te odsotnosti nadomestijo s plačilom drugih delavcev, znesek strmo naraste, verjetno celo na 15.000 do 20.000 evrov mesečno," še dodaja sogovornica. Preberite celoten članek | |
|
|
|
O nas so pisali
