Vstopna stran 
O nas so pisali Razmere idealne za preskoke v kulturi
O nas so pisali Razmere idealne za preskoke v kulturi
| Razmere idealne za preskoke v kulturi |
 |
 |
 |
»Večina zaposlenih je v teh težkih gospodarskih časih prestrašena, nekateri so celo v stanju pasivne panike. Prestrašeni, brezvoljni in panični zaposleni težko dobro opravljajo delo. Kljub temu so nekateri vodje prepričani, da bodo z ustrahovanjem in grožnjami o odpovedi delovnega razmerja vzpostavili višjo kakovost dela. Nekaj časa to deluje, a dolgoročno ti zaposleni niso ne zadovoljni, ne zavzeti in ne zvesti podjetju,« opozarja svetovalka za človeške vire Suzana Štular. Vodenje pomembnejše od zadovoljstva »Načeloma je kakovost dela bolj povezana s posameznikovim notranjim standardom kakovosti kot z zadovoljstvom pri delu. Poznam veliko zelo zaposlenih, ki so zadovoljni zato, ker imajo mir in se lahko ‚skrijejo‘ pred delom. Poznam pa tudi zaposleno, ki je ta hip precej nezadovoljna z odnosom vodje do nje in delovnimi razmerami, pa kljub temu vzdržuje vrhunske standarde pri svojem delu,« nadaljuje sogovornica. Raziskave kažejo pozitivno povezavo med načinom vodenja, organizacijsko kulturo ter poslovno uspešnostjo podjetij - bolj kot zadovoljstvo zaposlenih sta za poslovne rezultate in kakovost dela pomembna način vodenja in organizacijska kultura, poudarja Štularjeva. Zato se v zadnjem času zlasti v tujini bolj kot zadovoljstvo merita zavzetost zaposlenih in organizacijska kultura.  »Če neko podjetje trdi, da so ljudje njegovo največje premoženje, zakaj to premoženje tako pogosto zaupa vodjem, ki z njim tako slabo ravnajo?« se sprašuje Brane Gruban. Slabo izkoriščeni človeški viri Da je zavzetost pomembnejša od zadovoljstva, se strinja tudi svetovalec za strateško komuniciranje Brane Gruban, ki opozarja, da se slovenski direktorji v praksi prepogosto premalo ukvarjajo s svojimi kadri, zaradi česar jih tudi ne izkoristijo. »Intelektualni kapital presega klasično finančno ali materialno premoženje današnjih organizacij. To preprosto povedano pomeni, da je največji del premoženja podjetja povezan s človeško dimenzijo. Če neko podjetje trdi, da so ljudje njihovo največje premoženje, zakaj to največje premoženje tako pogosto zaupa vodjem, ki z njim tako slabo ravnajo?« Gruban dodaja še: »Si lahko predstavljate, da bi vsi drugi organizacijski resursi podjetja bili tako zavzeti, kot so, po raziskavah sodeč, zaposleni? Da bi zares delalo samo 15 odstotkov tiskalnikov, računalnikov, delovnih strojev in naprav?« Takšna primerjava marsikaterega menedžerja preseneti, vendar se v praksi po opažanjih sogovornikov dogaja ravno to, da zaradi slabega vodenja človeški viri niso izkoriščeni, še manj pa spodbujeni h kakovostnemu delu. »Zaposleni so v teh časih prestrašeni, panični ali pasivni. Kljub temu so nekateri vodje prepričani, da bodo z ustrahovanjem vzpostavili višjo kakovost dela,« opaža Suzana Štular.  Zniževanje stroškov ni izgovor Pogost izgovor, zakaj se s kadri ne ukvarjajo več, sta kriza in zniževanje stroškov, zaradi česar so številna podjetja zmanjšala proračune za izobraževanja, usposabljanja, delavnice timskega dela, nagrade zaposlenim in podobno. »Zniževanje stroškov je v zdajšnjih razmerah seveda pomembno, nikakor pa to ne sme biti edina ali prevladujoča tema v podjetju. Poleg nujnih kratkoročnih ukrepov je treba razmišljati tudi dolgoročno. Zdajšnje razmere so idealne za preskoke v organizacijski kulturi,« meni Štularjeva, ki svetuje, da vodstvo vključi zaposlene v iskanje rešitev. »Vključeni zaposleni ne bodo več prestrašeni in brezvoljni, saj bodo lahko dejavno pripomogli k rešitvi položaja. Tako bodo bolj zavzeti, bolj predani, kar navadno pomeni tudi, da bo kakovost dela višja, poslovni rezultati pa bodo sledili.«  Kriza se je pokazala tudi pri zmanjšanju števila podjetij, ki so sodelovala pri merjenju slovenske organizacijske klime, ki ga skupina svetovalnih podjetij izvaja že deset let. Nekatera niso hotela sodelovati, ker so se bala slabših rezultatov, nekatera pa se s tem zaradi drugih skrbi niso ukvarjala, kar pa ni priporočljivo. »Pomembno je, da podjetje ugotovi stopnjo zadovoljstva zaposlenih za ključna vsebinska področja. Tako lahko identificirajo kritične točke, ki jih zaposleni zaznavajo kot manj spodbudne ali mogoče celo moteče pri doseganju poslovnih ciljev. Le če podjetja poznajo svoja šibka področja, jih lahko izboljšajo. Zadovoljstvo zaposlenih je smiselno spremljati kontinuirano skozi določeno obdobje, tako lahko sproti merimo in ocenjujemo, ali imajo spremembe želene učinke. V času krize pa je poleg tega spremljanje zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih tudi močno komunikacijsko orodje, saj s tem daje vodstvo zaposlenim vedeti, da jim je pomembno njihovo počutje,« pojasnjuje Sergeja Planko iz svetovalnega podjetja Partner team. |
Vaš partner, poslovno in kadrovsko svetovanje Kokra 54, 4205 Preddvor T: 04 255 66 40 |  |  |