Odsotnost zaposlenih z dela zaradi bolniške je bila leta 2006 po podatkih Inštituta za varovanje zdravja 4,2-odstotna, lani pa 4,55-odstotna. Zaradi naraščajočega števila zaposlenih je to sicer nižji delež bolniške odsotnosti kot v zadnjih 10 letih. Največji delež odsotnosti je bil zaradi bolezni mišičnokostnega sistema in vezivnega tkiva (največkrat gre za težave s hrbtenico), sledi pa zaradi poškodb in zastrupitev izven delovnega časa. Vzroki za bolniško odsotnost z dela pa so po mnenju Suzana Štular, ki se ukvarja s poslovnim in kadrovskim svetovanjem, zelo kompleksni. Poleg zdravstvenih vzrokov na vzroke vplivajo tudi odnos do dela, psihofizične obremenitve, vrednostni sistem, stres in stil življenja. Za podjetje so bolniške odsotnosti drage
Podjetje bolniška odsotnost zaposlenega, krajša od enega meseca stane v povprečju vsaj eno plačo in pol zaposlenega, ki je odsoten. "Poleg 90 odstotkov plače odsotnega delavca, podjetje krije tudi stroške nadomestnega delavca. Največkrat se v podjetju odločijo za izplačila potrebnega števila nadur, zunanje pomoči (outsourcinga), pogodbenega dela, najema delavcev ali študentskega dela," je pojasnila Štularjeva. Če ponazorimo s primerom, bi podjetje z 200 zaposlenimi, ki v povprečju dobivajo povprečno slovensko bruto plačo (po podatkih Statističnega urada je ta decembra znašala 1.342 evrov), ki ima povprečno bolniško odsotnost z dela 4,2-odstotno, potem podjetje samo odsotnost zaposlenih mesečno stane približno 10.000 evrov, kar letno pomeni 120.000 evrov, je izračunala Štularjeva. "Če predvidevamo, da del te odsotnosti nadomestijo s plačilom drugih delavcev, znesek strmo naraste, verjetno celo na 15.000 do 20.000 evrov mesečno," še dodaja sogovornica.
Preberite celoten članek | |
O nas so pisali 
